New York - Part 2

Spet jaz! Čas v NY teče nenormalno hitro, tukaj je že sobota zvečer!Zadnje dva dni sem bila malo manj aktivna, kar se znamenitosti tiče, sem pa imela dobro možnost spoznati utrip mesta in diverziteto newyorških prebivalcev. Včeraj sem vstala okoli 9:00 in šla s prijateljem iz Egipta Samerjem v Target. Tam sem nakupila najnujnejše stvari (nekaj hrane, deodorant, glavnik ipd.), saj sem namenoma prišla sem s skoraj praznim kovčkom. 

Ulica, kjer živim

Brooklyn

Brooklyn

Stolpnica v Brooklynu

Brooklyn

Narava nasproti Targeta

Ko sva prišla domov, sva nekaj pojedla in se počasi odpravila proti muzeju - Museum of Natural History. Ko sva prišla tja je bil žal zaprt, okoli pa ogromno novinarjev, policajev, gasilcev, reševalcev - ugotovila sva, da je v muzeju zagorelo. Še dobro, da sva prišla bolj pozno. Zato sva se odpravila na sprehod po eni izmed ulic blizu muzeja. Tam sva naletela na trgovino z zanimivim imenom - Pookies&Sebastian, kjer je bilo ogromno znižanje, a žal nisem našla ničesar zase (obleke so bile bolj za starejše poslovne ženske). Nato sva se odpravila proti E.L.F. Studio trgovini z ličili, ki sem jo imela nagledano, še ko sem bila v Sloveniji.

Pred trgovino

stvari, ki sem jih nakupila :) P.S.: čopiči so tako mehki in prijetni, jooojj :)

Danes sem preizkusila dvostransko barvico ter 3 v 1 maskaro - zaljubila sem se v oba izdelka<3

 Ker se je plan o muzeju izjalovil, sva se ga odločila obiskati danes. Naj povem, da je danes Samer odšel do prijatelja v S.Carolino, zato sem ostala sama. A se na srečo vrne čez 1 teden. Ker je imel ogromno prtljage, sva najprej odšla do Port of Authority, kjer jo je checkiral in sva nato nadaljevala pot proti muzeju. Tam sva si ogledala ogromno stvari in noge me sedaj bolijo "za umret" :)

Cullman Hall of The Universe:

osončje

Resnična slika

 Hall of Planet Earth:

Magmatske kamnine

Še potrditev, da je Slovenija resnično okupirana s potresi

preoblikovanje kamnin

3D predstavitev Zemlje in procesov, ki se dogajajo okoli nje

 North American Mammals:

Takšni bizoni pa so, mimogrede, občasna prehrana moje Beje :)

 Milstein Hall of Ocean Life:

 Hall of Biodiversity:

Smreka okrašena z origami okraski - čudovito!

 Spritzer Hall of Human Origins:

okostje Tukana Boya

Obrazna tipologija ljudi po svetu

 Halls of Primitive Mammals and Dinosours:

ogromna okostja mamutov

Napis pod mamuti

Še eno zanimivo bitje...

... po imenu Moschops Capensis

še ena zanimiva rekonstrukcija lobanje na steni

Slika med dinozavri. Ne vem če bi se tako veselo slikala takrat, ko so še obstajali

Raziskovalec Barnum Brown

še nekaj zanimivega o poškodbah dinozavrov

dinozavrovo jajce

Zanimivost za razmišljanje

še slika, zraven napisa

 Tako, tukaj se je končal najin pohod po muzeju. Pot sva nadaljevala s C train-om, on je nato izstopil na Port of Authority, jaz pa sem pot nadaljevala do 14th street in nato preko Union Square-a z L trainom do doma - no ja, vsaj mislila sem tako :) Namreč kar naenkrat sem se znašla na Fulton Streetu. Zato sem izstopila in pred mano je stal World Trade Center. Ker mi drugega ni preostalo sem iskala, iskala, iskala in še enkrat iskala pot do 4 ali 5 traina do 14th Union Square-a. No in ko sem KONČNO našla ogrooomno postajo, kjer je kar nekaj možnih smeri, sem našla to ogromno in prelepo sliko angleškega bulldoga <3. Ker se mi je videlo, da sem izgubljena, je do mene pristopil prijazni NYPD policaj, ki mi je dal napotke do Union Square-a.

.

 Na Union Sqaure-u sem izstopila in se odpravila po ulici, da bi čimhitreje našla nekaj za pod zob. Kmalu sem naletela na MAC cosmetics, kjer sem naredila en krog in nato Subway, kjer sem si kupila menu z velikim senvičem, saj mi od zajtrka ni uspelo nič pojesti.

... no in nato sem se končno vrnila do 105th East streeta, kjer stanujem in sem pot od postaje do doma malce pohitela, saj sem bila spet edina belka v tem ogromnem karibskem naselju. Čeprav do sedaj nisem imela problema, saj po navadi zgolj strmijo vame, sem pot nadaljevala hitro, saj sem želela biti čimprej doma - tudi mraz in lakota sta naredili svoje :)

Preden pa se odpravim kopat, gledat serijo in spat, naj povem nekaj prigod s katerimi sem se srečala do sedaj.

Ko sem prvi dan potovala proti Targetu in je bilo zame še vse novo (morala sem iti na B82 in B83 avtobus). Na B83 sem spoznala zelo prijaznega in razgledanega voznika, starega okoli 27 in kot sam pravi, se za pravega NY črnca spodobi, da se spozna v šport. Zapletla sva se v zanimivo debato v športu in medtem je na avtobusni postaji, kjer je ustavil, stal avto. Zaradi tega je moral ustaviti 5m stran. Nato se je na avtobus vsulo prb. 10 nergavih črncev, ki so se začeli dreti nanj, da tukaj ni avtobusna postaja, pač pa je 5m stran. Jaz sem bila zgrožena, saj tega v Sloveniji nisem navajena. Nato mi je voznik potarnal, da bi v ZDA morali črnci skupaj držati in glede na pretekle dogodke, ki so se zgodili, se ne bodo nikoli poenotili, dokler se bodo tako obnašali.

Pri drugi prigodi pa pravzaprav nisem bila prisotna, pač pa mi je o njej razlagala Nancy. Nancy je moja prijazna gostiteljica, ki izvira in Paname in se je v ZDA preselila pri 12 letih. Njen mož Patrick (Kanadčan iz Quebeca) je po poklicu glasbenik. Ker pa je čas božiča, si je že pred leti poiskal sezonsko delo. Vsako leto, novembra in decembra ureja božična drevesca za prodajo na ulici. Stojnice z božičnimi drevesci so pravzaprav zelo popularna stvar tukaj v Manhattnu in pri prav vseh je isti lastnik. Nancy v šali pravi, da je mafijaš z drevesi. Torej, vsako leto se prodajajo ta drevesca. Ponoči pa prihaja nova pošiljka, drevesca je potrebno urediti, obrezati, pripraviti za naslednji dan, jih okrasiti, zložiti v linijo itd. Bistvo vsega je to, da morajo biti drevesca na voljo in kar se da lepa, saj je od tega odvisna prodaja in dobiček. To nočno delo tukaj opravljajo Kanadčani, saj so navajeni mraza. Soseda od Patricka in Nancy je prosila, če bi lahko Patrick letos zaposlil njena sinova (21 in 25 let), saj bi potrebovala nekaj denarja, ker sta se preselila na svoje (plačano je 150$/noč). Patrick se jo je usmilil in uredil zaposlitev njenih sinov. Tako sta postala prva črnca v biznisu s smrekami. Namesto, da bi se izkazala, je starejši sin storil naslednje: Ko je prvo noč dobil list s stvarmi, ki jih mora ponoči postoriti, do jutra ni naredil nič, saj je rekel, da se z drevesi pač ne misli ukvarjati. Naslednjo noč, ko je bil ponovno na delu, bi moral ob 3 zjutraj oddati dobiček, ki so ga popoldanski prodajalci pridelali. A ob 3 na zbirnem mestu, njega ni bilo. Ker je bilo to čudno, so ga šli poiskati na stojnico, katero je upravljal in našli so ga na lesenih paletah, pokritega z vejami smrek in ovitega v plastiko, kjer je meni nič, tebi nič, spal. Ko mi je Nancy to povedala, sva se smejale še pozno v noč. Moram ga pohvaliti za kreativnost :) :)..

Moram priznati, da je Canarsie resnično zanimivo naselje z ogromno zanimivimi ljudmi.
Je pa res, da je tukajšnje življenje postavljeno na glavo v primerjavi z našim. Ljudje so bolj odprti, se ne sramujejo ničesar - včasih se na vlaku kdo tako preda glasbi, ki jo posluša na slušalkah, da kar malo zapleše in zapoje :) Prepričana sem, če bi se to zgodilo v Ljubljani, bi ga že usmerjali proti Polju, ampak takšno je tukaj pač življenje. Moram reči, da je resničen preskok v razmišljanju in navadah ljudi (včasih tudi slabih, saj jim ni sporno metati odpadke po tleh, čeprav je smetnjak blizu in se ne zavedajo, da bo to moral nekdo čistiti; včasih pa zelo dobrih, saj je z ljudmi na splošno lažje navezati stike, jih povprašati za smer, za kakšen nasvet ipd., je pa res, da imam sama še vedno neko distanco do ogovarjanja tujcev, zato najraje za informacije povpršam kar kakšnega NYPDjevca, ki jih je mimogrede tukaj resnično ogromno in izgledajo še bolje kot v filmih :) ).


Sedaj pa si bom privoščila kopel in ogled novega dela serije - Castle :)
Se kmalu spet oglasim,